BABICA ZIMA

 POZDRAVLJENI

ŠE ENO MRZLO JUTRO IN ŠE EN ZIMSKI DAN. TALE ZIMA NAM JE POŠTENO NATROSILA MRAZA, SAMO S SNEGOM JE TAKO ZELO ŠKRTA.

DANES ZJUTRAJ SEM OPAZOVALA PTICE, KI SO KAR TRESLE SVOJE KOŽUŠČKE, TAKO ZELO JIH JE ZEBLO.NITI PTIČJA KRMILNICA, KI JO IMAM PRITRJENO NA DREVESU, JIH NI MOGLA OGRETI.

TUDI DRUGE ŽIVALI BI SI ŽELELE TOPLE KOŽUŠČKE. TAKO KOT OTROCI , PRI MUCI COPATARICI, TAKO SO TUDI ŽIVALI PROSILE ZA TOPLE KOŽUŠČKE. IN VESTE KOGA? SAMO BABICO ZIMO. RES, RES......TAKO PRAVI RUSKA LJUDSKA PRAVLJICA. PA JO PREBERIMO.

BABICA ZIMA

Ptičke so prifrčale k babici Zimi

»Trk-trk-trk,« so potrkale na ledena vrata babičine izbice. Babica Zima je sedela pri peči in predla sneženi puh. Ko je zaslišala trkanje, je vprašala:

»Kdo je zunaj?«

»Me smo, me, ptičice!«

»Kaj bi pa rade?«

»Zebe nas in zmrzujemo! Rade bi tople kožuščke pod perje!«

Babica Zima je odškrnila okno in zagledala zmrzujoče ptičice. Odprla jim je vrata svoje ledene koče in jih spustila k topli peči, da so se ogrele. Nato jim je dala toplejše kožuhe.

Ptičice so se zahvalile in vesele odletele.

Babica Zima je spet sedla k peči in predla sneženi puh.

»Trk-trk-trk,« je potrkalo na vrata.

»Kdo je zunaj?«

»Midva sva: volk, sivi volk in lisička sestrička.«

Odprla jima je vrata.

»Kaj bi rada?«

»Rada bi dobila vsak svoj zimski kožuh. Brez toplih kožuhov bova zmrznila.«

Babica je dala obema, za kar sta prosila. Vesela sta se ji zahvalila in odšla.

Babica Zima je spet sedla k peči in predla sneženi puh.

»Trk-trk-trk,« je potrkalo na vrata.

»Kdo je zunaj?«

»Zajček- skakajček in veverica- skokica.«

Spustila ju je v izbo.

»Kaj bi rada?«

»Zebe naju, pa nimava zimskih kožuškov!«

»Kakšne kožuščke bi rada?«

»Svetle, da naju lovci ne bodo videli na belih poljanah.«

Babica Zima je spet odprla pisano skrinjo, pobrskala je v njej in našla svetla zimska kožuha za zajčka in za veverico.

Vesela sta se ji zahvalila in odskakljala.

Babica Zima je spet sedla k peči in predla sneženi puh. Pa se je stemnilo pod oknom, nato pa butnilo vrata, da se je stresla ledena koča. Babica Zima se je ustrašila. Pogledala je skozi okno in zagledala velikega medveda, ki je hlačal pred vrati.

» Zebe me, babica Zima, zebe,« je godrnjal.

Babica Zima je v pisani skrinji prav na dnu poiskala največji in najtoplejši kožuh.

»To je kožuh zate, ljubi medo. Zdaj pa kar nazaj v brlog in spat!«

»Hvala, ljuba babica Zima,« je zagodrnjal medved in odšel. V brlogu se je pokril s toplim kožuhom in zasmrčal.

Odslej je babica Zima v miru predla sneženi puh. Sedela je pri topli peči do zelene pomladi in predla, predla ...

Ruska pravljica

TALE BABICA ZIMA JE RES ZELO PODOBNA NAŠI MUCI COPATARICI, PA ŠE PRIDNA JE TAKO.

VI PA LAHKO ZDAJ VZAMETE V ROKE BARVICE IN LISTE, TER TO BABICO ZIMO, KI PRIDNO PLETE KOŽUŠČKE, TUDI NARIŠETE.

POZDRAVČEK, UČITELJICA MOJCA