VILA

 

POZDRAVLJENI!

 

ZADNJE DNI ME JE ZELO NAVDUŠILA GOSPA NEŽA MAURER S SVOJIMI ISKRIVIMI PESMIMI IN ZGODBAMI. 

PREDSTAVILA VAM BOM MALO VILO PRSTANČICO, KI SE OBNAŠA PODOBNO, KOT VSE DEKLICE IN SI POSTAVLJA PODOBNA VPRAŠANJA, KOT VSI LJUDJE. MED DRUGIM JO ZANIMA ALI JO IMA SPLOH KDO RAD.

 DA SI JO BOSTE LAŽJE PREDSTAVLJALI, SI JO LAHKO IZDELATE.



ZA IZDELAVO POTREBUJETE:

-      2 VATIRANI BLAZINICI ALI DVA PRTIČKA ZA POD LONCEK, ALI PA KAR DVA MANJŠA KROGA IZ PAPIRJA (ZA KRILA IN TELO);

-      VEČJO OKROGLO PERLICO (ZA GLAVO);

-      30 CM TANKE VRVICE ALI VOLNE (ROKE IN NOGE);

-      MAJHNE PERLICE (4 – ZA DLANI IN STOPALA (NI PA NUJNO);

-      ŠKARJE, LEPILO IN ŠIVANKO.

 

1.    IZBERI DVA KROGA. ENEGA PREREŽI NA DVA ENAKA DELA (NA POL).

2.    VRVICO PREPOGNI NA POL. PRI ZANKI NAREDI VOZEL Z ZANKO.

3.    OBE VRVICI, OD ZANKE DALJE, NAPELJI SKOZI VEČJO PERLICO (GLAVO).

4.    PERLICO ZAVEŽI NA VRVICO, (POD KROGLICO NAREDI ŠE EN VOZEL.)

5.    KROGLICO Z VRVICO POLOŽI NA CEL KROG (KROGLICA NAJ BO NAD KROGOM.) IN VRVICO PRILEPI ČEZ SREDINO KROGA.

6.    KROG PREPOGNI V TRIKOTNIK (OBLEKICA) IN PRILEPI SKUPAJ.

7.    ČE ŽELIŠ, LAHKO NA KONCE VRVICE NAVEŽEŠ MANJŠE PERLICE IN OKRASIŠ OBLEKICO.

 


TA PRSTANČICA JE LAHKO OKRASEK ZA NA JELKO ALI ZA VOŠČILNICO; LAHKO PA JE TUDI LUTKA ALI PA IGRAČKA, KI IT BO POMAGALA PREBRATI SPODNJO ZGODBO, KI IMA ZELO POMENLJIV NASLOV: ME IMA KDO RAD, KI GOVORI O TEM, DA POTREBUJEMO NEKOGA, KI MU JE MAR ZA NAS.

ME IMA KDO RAD (ODLOMEK IZ KNJIGE PRSTANČICA)

PALČKI SO OBRUSILI DOVOLJ KRISTALOV ZA NOVO LETO. LJUDJE SO RAJALI VSO NOČ. HODILI SO NAOKROG Z BAKLAMI, PA TUDI Z BATERIJAMI, IN OBČUDOVALI SNEG, KAKO SE BLESTI. REKLI SO: »LETOS PA JE ZIMA ZARES LEPA,« IN NISO POMISLILI, DA SO SE PALČKI POSEBEJ POTRUDILI. JOJ, A TUDI NOVO LETO JE MINILO …

»KAJ PA ZDAJ?« JE TOŽIL MIKI. POSTAL JE SITEN, ČE NI BILO DELA ALI IGRE. NAJRAJE BI SE KAR ZVIL V KLOBČIČ IN ZASPAL KOT JEŽ.

»KAJ STOČEŠ, SAJ BO KMALU POMLAD!« JE ODGOVORIL TOM. »KAJ VEDNO PRIGANJAŠ!«

TUDI PRSTANČICA SE JE ZADNJE ČASE DRŽALA KISLO, TAKO KISLO KOT VREME ZUNAJ.

PRAV TEDAJ JE STOPILA V NJIHOVO SKUPNO SOBO - KAKO BI NAJ JI REKLI? TJA, KJER SO SE ZBIRALI VSI PALČKI; PRI LJUDEH JE TO DNEVNA SOBA - AMPAK ONI TAKŠNIH BESED NISO UPORABLJALI. NI ŽIVAHNO VSTOPILA, PRAVZAPRAV SE JE PRIVLEKLA KOT SIVOBELA ZIMSKA MEGLA, DA, TUDI NJENA SNEŽNO BELA OBLEKA JE BILA VIDETI SIVA, KER JE BIL POLMRAK. LASJE SO BILI SIVO ZELENI, OČI PA, AH - O OČEH RAJE SPLOH NE ZGUBLJAJMO BESED!

TOM JI JE REKEL NAMESTO POZDRAVA:

»PRSTANČICA, SPOMLADI BOŠ MORALA IMETI BOLJ ŽIVO RUMENO OBLEKO, DA TE BODO LJUDJE ZAMENJALI Z METULJČKOM CEKINČKOM IN DA NE BO KDO SPET MISLIL KAJ ČUDNEGA O PALČKIH.«

»EH.« JE SAMO ZAMAHNILA Z ROKO.

»ČUDNO, ČUDNO,« REČE IKO, »ZDAJ SE ŠE O OBLEKAH NOČE VEČ POGOVARJATI ... LE KAJ BI JO ZANIMALO?«

PUNČKA PA JE ŽE SEDLA ZA MIZO, UPRLA VANJE SVOJE ZASTRTO ZELENE OČI IN MEDLO VPRAŠALA:

»POVEJTE NO, ALI ME IMA KDO OD VAS RAD?«

PALČKI SO NA ŠIROKO ODPRLI OČI, KAJTI KAJ TAKEGA JIH ŠE NIKOLI NIHČE NI VPRAŠAL. TUDI DRUG DRUGEGA NISO SPRAŠEVALI, SAJ SO VENDAR ŽIVELI SKUPAJ IN SO BILE STVARI TAKO JASNE, NO, TAKO JASNE KOT NAJBOLJ JASEN DAN. KOT NA ZAMAH TAKTIRKE SO VSI NAENKRAT ODGOVORILI:

»JA, PRSTANČICA! SEVEDA TE IMAMO RADI!«

»AH, NE,« JE ONA NESTRPNO ODMAHNILA Z ROKO, »NE MISLIM TEGA, KAR MISLITE VI.«

»JA, KAJ PA POTEM MISLIŠ? ČE SPLOH KAJ MISLIŠ.« JE POSMEHLJIVO ZATEGNIL IKO. »ALI PA SAMO MISLIŠ, DA NEKAJ MISLIŠ.«

»MISLIM, ČE ME IMA KDO OD VAS TAKO RAD, DA GA BOLI SRCE,« JE RESNO REKLA PRSTANČICA.

PALČKI PA V KROHOT, KOT DA JE POVEDALA NAJBOLJŠO ŠALO. TOREJ OD TEGA, DA IMAŠ NEKOGA RAD, KO SONCE SIJE, JA, ZAKAJ BI TE POTEM BOLELO SRCE? ČE IMAŠ JESENI RAD ZLATE LISTE, ČE RAD ZAKOPAVAŠ KOSTANJE IN ŽIR IN LEŠNIKE, ZAKAJ BI TE POTEM BOLELO SRCE? JA, ČE IMAŠ RAD ZVEZDE IN ŠMARNICE, ZAKAJ BI TE BOLELO SRCE? ČE SE RAD DRIČAŠ PO SNEGU - A TE POTEM BOLI SRCE? ČE RAD POMAGAŠ POMLADANSKIM ŽAFRANOM, DA ČIMPREJ PRIKLIJEJO NA DAN, DA SE ČIM PREJ RAZCVETIJO, A TE BO POTEM BOLELO SRCE? JOJ, JE TA SESTRICA ČUDNA! RES SE JI JE V GLAVI ALI V SRCU NEKAJ ZMEDLO ...

PA SE JE OPOGUMIL TOM, KI SI JE DOMIŠLJAL, DA JE ŠE VENDARLE NAJBLIŽJE TEMU, KAR SE PRAVI »IMETI RAD« IN JE REKEL:

»PRSTANČICA, ČE TE VEČ DNI NE VIDIM, TE RES POGREŠAM.«

PUNČKA GA JE POGLEDALA, DOLGO GA JE GLEDALA V OČI IN SE MALCE NASMEHNILA:

»SAJ TUDI SONCE POGREŠAŠ, ČE GA VEČ DNI NI, KAJNE?«

»SEVEDA GA POGREŠAM,« JE REKEL TOM IN SE NI PRAV NIČ ZMEDEL.

»AMPAK VSEH STVARI NE POGREŠAM TAKO ZELO KOT SONCE ALI KOT TEBE ALI KOT VETER.«

»OH,« JE VZDIHNILA PRSTANČICA, »TUDI TEGA NISEM MISLILA. TEMU SE REČE, DA IMAŠ NEKOGA ALI NEKAJ PAČ MALO BOLJ ALI MALO MANJ RAD. MISLILA SEM, ČE ME IMA KDO OD VAS TAKO RAD, DA SPLOH NE BI MOGEL VEČ ŽIVETI, ČE ME NE BI BILO.«

»DA NE BI MOGEL VEČ ŽIVETI?« SE JE ZDRZNIL TOM. »POSLUŠAJ SESTRICA, PA SAJ TI GOVORIŠ TAKO KOT GOVORIJO LJUDJE!«

»KAKO PA GOVORIJO LJUDJE?« JE NEDOLŽNO VPRAŠALA PRSTANČICA.

»NE DELAJ SE NEUMNO,« ODSEKA TOM. »PRAV TAKO DOBRO KOT MI POZNAŠ VSO NAŠO ZGODOVINO, TO SE PRAVI, VSE PRAVLJICE O PALČKIH. VEŠ PA TUDI TO, KAKO ŽIVIJO LJUDJE.«

»HM, POZNAM, NE POZNAM; NEKAJ SEM SLIŠALA. AMPAK LJUDJE SO NAVSEZADNJE ZELO ZANIMIVI.«

»JA, ZANIMIVI!« IN VEŠ, KAJ JE PRI NJIH NAJBOLJ ZANIMIVO? TO, DA SE RODIJO IN DA DOLGO NE MOREJO PRAV NIČESAR SAMI NAREDITI. KAR LEŽIJO IN SE DEREJO. TAKRAT JIM STARŠI REČEJO DOJENČKI.«

»NO JA.« NADALJUJE PRSTANČICA, »PA ŽE NEKDO DELA NAMESTO DOJENČKOV.«

»SEVEDA, SEVEDA, TO SO NJIHOVE MAMICE ALI OČETJE ALI PA ŠE KDO DRUG.«

»NO, IN DALJE?« POIZVEDUJE PUNČKA.

»IN POTEM RASTEJO.«

»A VIDITE,« SE NAVDUŠI PRSTANČICA, »KAKO JE TO LEPO! RASTEJO. JAZ PA PRAVZAPRAV NIČ NE RASTEM IN TUDI VI NIČ NE RASTETE.«

»SAJ NISMO CVETLICE ALI DREVJE,« VZVIŠENO REČE MIKI.

»JA, SAJ STE PRAVKAR REKLI, DA TUDI LJUDJE RASTEJO IN LJUDJE SO POTEM KOT VSE ŽIVO. MI PA KOT DA NISMO ŽIVI.«

»UH, PA TAKO ŽIVLJENJE, KO SI KAR NAPREJ LAČEN, KO SE BOJIŠ, DA NE BOŠ IMEL ZA OBLEKO PA ZA STANOVANJE ... POTEM SI NEVOŠČLJIV SOSEDU, PREPIRAŠ SE, STEPEŠ. VEČKRAT SE VELIKO LJUDI PRETEPA IN UBIJA - NAJBRŽ OD STRAHU, DA JIM BO ZMANJKALO HRANE - TEMU REČEJO VOJNA. KO JE DOVOLJ POBITIH, NEHAJO - IN POTEM SE RODIJO NOVI. HVALA ZA TAKO ŽIVLJENJE! SEM PA ŽE RAJŠI PALČEK,« JE HALI ZAKLJUČIL SVOJ NAJDALJŠI GOVOR V SVOJEM NESPREMENLJIVEM ŽIVLJENJU.

»JOJ, NAJ TI POVEMO ŠE DRUGE STVARI! LJUDI TOLIKOKRAT BOLI GLAVA, BOLI JIH ŽELODEC, BOLIJO JIH NOGE. BOLNI SO, DA VEŠ. LEŽATI MORAJO, KUHA JIH VROČINA, GRLO JIH BOLI. A NI TO STRAŠNO?« JE DODAL IKO.

»JA, TO PA JE STRAŠNO.« JE POTRDILA PRSTANČICA, »PRAVIJO, DA SE TUDI PREHLADIJO. KAJ SE VE ... ?« JE PREBLEDELA KOT ZASNEŽENO OKNO.

 

https://sl.wikisource.org/wiki/Prstan%C4%8Dica#Me_ima_kdo_rad

 

UPAM, DA STE UŽIVALI MED BRANJEM IN IZDELOVANJEM LUTKE.

LEPO SE IMEJTE IN SREČNO.

 

UČITELJICA ANGELIKA

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TRIJE METULJI

CAKE POPS

RECEPT ZA BOŽIČNE MANDLJEVE ZVEZDICE