ZMAJI V RIMAH IN ZGODBAH
PESMICE IN PRAVLJICE IMAM ZELO RADA. VSAK DAN JIH PREBIRAM IN Z ZAČUDENJEM OPAZUJEM, KAKO ČAROBNO ZNAJO MOJSTRI IN MOJSTRICE RIM IN BESED LE-TE ZDRUŽEVATI.
V TAKŠNIH TRENUTKIH ŠOLO ŠE BOLJ POGREŠAM - POGREŠAM NAŠ PRAVLJIČNI KROG, V KATEREM SMO VSAK DAN S POMOČJO PRAVLJIC ODPOTOVALI V BLIŽNJE IN DALJNE KRAJE IN SE DRUŽILI Z RAZLIČNIMI PRAVLJIČNIMI JUNAKI
DANES SEM ZATE POISKALA PESMICE IN ZGODBI O ... ZMAJIH. PRVO, PESEM O PLESU RDEČEGA ZMAJA JE ZAPISALA NEŽA MAURER.
PLES RDEČEGA ZMAJA (NEŽA MAURER)
LISTI PLEŠEJO PO CESTAH,
KAKOR VETER JIM IGRA,
PLEŠEJO OBLAKI V ZRAKU,
KAKOR VETER JIM IGRA.
ZMAJ MOJ RDEČI
PA MED LISTE
IN OBLAKE ZAVIHRA,
VSE RAZMEČE, VSE RAZŽENE,
PA ZAPLEŠE HOPSASA –
VSE PO SVOJE, NIČ TAKO, KAKOR VETER MU IGRA.
BINA ŠTAMPE ŽMAVEC JE V SVOJEM ZAPISU RAZKRILA, DA JE LJUBLJANSKI ZMAJ PRAVI POTEPINSKI POHAJAJ ... SI ŽE VEDEL/VEDELA TO SKRIVNOST O LJUBLJANSKEM ZMAJU?
LJUBLJANSKI ZMAJ (BINA ŠTAMPE ŽMAVC)
LJUBLJANSKI ZMAJ JE PRAVI POTEPINSKI POHAJAJ!
KO VODA POD ZMAJSKIM MOSTOM ZASPI,
ZLEZE S PODSTAVKA IN
ODHITI K JANU NA NOČNO LUČKO.
TAM POTRPEŽLJIVO ČEPI DOLGO V NOČ IN PREBIRA ZGODBE O ZMAJIH
IN SLAVNIH ZMAJSKIH ZNAČAJIH, DOKLER MU NE ZRASTE ZMAJSKA MOČ.
POTEM Z JANOM COPATA NA ČRNO STOPNIŠČE, KJER SE IGRATA
ZMAJSKO GLEDALIŠČE. ČE SE V IGRI ZMAJ POKAŽE KOT DOBER ZMAJSKI ZNAČAJ, MU JAN V
MODRI SKRINJI KAKAV POIŠČE.
ZJUTRAJ, KO SE VODA ZBUDI, JE ZMAJ SPET NA MOSTU NAZAJ. TAKO
NITI VODA NE VE, DA JE PRAVI POTEPINSKI POHAJAJ.
ZMAJ POD RADUHO (LOJZE ZUPANC)
NA VZNOŽJU PLANINE RADUHE JE STAL MOGOČEN GRAD. V TEM GRADU JE ŽIVEL GRAŠČAK, KI JE IMEL PRELEPO HČERKO. EDINO ONA SE OČETA NI BALA, VSI DRUGI LJUDJE PA SO TREPETALI PRED NJIM, KAJTI GRAŠČAK IZPOD RADUHE JE BIL ŽE TAKŠEN BESNJAK, DA JE TLAČANE ZA PRAZEN NIČ PRETEPAL S PASJIM BIČEM ALI PA JIH ZAPIRAL V GRAJSKO JEČO, KJER SO, POZABLJENI OD VSEGA SVETA, UMIRALI OD GLADU.
UBOGI KMETJE SO JOKALI IN PROSILI VILO Z RADUHE, NAJ KAZNUJE KRUTEGA
GRAŠČAKA, DA SE BO SPAMETOVAL IN ČLOVEŠKO RAVNAL Z NJIMI. DOBRA VILA SE JIH JE
USMILILA IN SE JE NEKEGA DNE ZARES NAPOTILA V RADUŠKI GRAD. NA GRAJSKEM
DVORIŠČU JO JE PRESTREGEL SAM GRAŠČAK, BESEN KO VRAG. KER VILE NI SPOZNAL, JE
ZAKRIČAL:
»HEJ, DEKLINA, KAKŠNA PA PRIHAJAŠ V GRAD? LE KAKO SI UPAŠ BOSA, V SAMI SRAJCI
IN Z RAZPLETENIMI LASMI PRESTOPITI MOJ PRAG? POBERI SE OD TOD, ALI PA POKLIČEM
GRAJSKE HLAPCE, DA TI BODO Z BIČI POKAZALI POT IZ GRADU!«
POGUMNA VILA PA JE REKLA:
»OJ GRAŠČAK, PRIŠLA SEM PROSIT MILOSTI ZA TLAČANE, KI UMIRAJO V GRAJSKI JEČI OD
GLADU. IZPUSTI JIH, ČE NISI VRAG!«
TAKRAT PA JE HUDOBNI GRAŠČAK POBESNEL. IZZA ŠTIBALE JE POTEGNIL PASJI BIČ IN Z
NJIM OPLAZIL VILO, DA JE ZAJOKALA IN SE OPOTEKLA Z GRAJSKEGA DVORIŠČA. POHITELA
JE K SAVINJI IN SI V NJEJ IZPRALA KRVAVEČO RANO, POTLEJ PA DVIGNILA ROKO IN
PREKLELA HUDOBNEGA GRAŠČAKA:
»OJ, GRAŠČAK, ZARES SI HUJŠI KAKOR VRAG! TVOJ GRAD NAJ SE POGREZNE V ZEMLJO, TI
PA SE SPREMENI V ZMAJA! IN ZMAJ OSTANI VSE DOTLEJ, DOKLER TI LASTNA HČI NE BO
POTEŠILA GLADU Z JETRI RODNEGA OTROKA!«
IN GLEJ — KOMAJ JE BILA IZREKLA KLETEV, ŽE SE JE GRAD SESUL V RAZVALINE IN SE
POGREZNIL V TEMNO, GLOBOKO ZIJALKO, A GRAŠČAK SE JE SPREMENIL V ZMAJA; LE
NJEGOVA HČI JE OSTALA TAKŠNA KAKOR PREJ. LE-TA JE DAN IN NOČ POSEDALA V ZIJALKI
PRI OČETU ZMAJU TER DAN IN NOČ JOKALA NAD NESREČO, KI JE ZADELA GRAD IN NJENEGA
OČETA.
ZMAJ POD RADUHO PA JE POSLEJ VSAK DAN ODŠEL NA FRATE STRME RADUHE, KJER SO
PASTIRJI PASLI OVCE IN JIM UKRADEL OVCO, DA JE SEBI IN PRELEPI HČERKI UTEŠIL
GLAD. KO PA JE PRESTRAŠENIM PASTIRJEM ODNESEL V ZIJALKO IN POŽRL ŽE VSE OVCE,
SE JE NAJMLAJŠI IN NAJPOGUMNEJŠI PASTIR ODLOČIL, DA BO ZMAJA POISKAL IN
POKONČAL. VZEL JE OSTRO BALTO TER ODŠEL NA DOLGO DOLGO POT. TRETJI DAN JE
PRIŠEL PRED ZIJALKO, V KATERI JE DRNJOHAL NAŽRTI ZMAJ IN V KATERI JE JOKALA
GRAJSKA HČI. POGUMNO JE STOPIL V PODZEMSKO JAMO, A KO JE UGLEDAL OB ZMAJU LEPO
DEKLICO, JE POZABIL NA MAŠČEVANJE, PRIJEL VEKAJOČO PUŽO ZA ROKO IN ZBEŽAL Z NJO
V PLANINO.
KO SE JE ZMAJ PREBUDIL IN POGREŠIL HČERKO, JE ZARJOVEL, DA SE JE STRESLA
RADUHA. ZAPUSTIL JE ZIJAVKO TER ODŠEL PO SVETU ISKAT IZGUBLJENO HČER. HODIL JE
IN HODIL TER PRETAKNIL VSE HOSTE IN ZIJALKE V SAVINJSKI IN ZADREČKI DOLINI,
HČERKE PA LE NI NAŠEL. NAZADNJE SE JE NAMENIL ŠE NA VRH RADUHE, KJER JE NA STRMINI STALA REVNA PASTIRSKA KOČA. POTRKAL JE NA VRATA.
»KDO JE ZUNAJ?« JE V KOLIBI VPRAŠALA MLADA ŽENA.
ZDAJ JE SPOZNAL HČERIN GLAS.
»JAZ SEM! TVOJ OČE ZMAJ!« JE ODGOVORIL.
»KAJ BI RADI, LJUBI OČE?« JE ZAJOKALA HČERKA.
»LAČEN SEM!« JE ZASTOKAL ZMAJ PRED VRATI. »JESTI MI DAJ, HČERKA MOJA!«
»KAJ NAJ VAM DAM, LJUBI OČE, KO PA ČREDE NI DOMA? MOJ MOŽ JO PASE NA DALJNIH
FRATAH RADUHE.«
»OJ, HČERKA, LJUBA HČERKA, TRI LETA SEM TE ISKAL, TRI LETA GLADOVAL. UMIRAM OD
GLADU. ČE NIMAŠ DRUGEGA, PA MI DAJ JETRA SVOJEGA SINČKA IN REŠILA ME BOŠ
PREKLETSTVA RADUŠKE VILE.«
KAJ JE HOTELA UBOGA HČI ZAKLETEGA GRAŠČAKA? RODNEMU SINČKU JE IZREZALA JETRA
TER JIH DALA OČETU ZMAJU.
KOMAJ PA JE ZMAJ POŽRL JETRA, SE JE SPREMENIL V ČLOVEKA. KO PA JE STOPIL V KOČO
IN NAŠEL JOKAJOČO HČERKO OB MRTVEM SINČKU, MU JE OD ŽALOSTI NAD TEM, KAR JI JE
NAHUDIL, POČILO SRCE. PADEL JE NA ZEMLJO IN IZDIHNIL.
HČERKA JE ŠE HUJE ZAJOKALA IN POKOPALA MRTVEGA OČETA.
A KAKO SE JE RAZVESELILA, KO SE JE VRNILA V BAJTO IN V ZIBELI NAŠLA SINČKA, KI
JE OŽIVEL V TRENUTKU, KO JE NJENEGA OČETA ZAGRNILA ČRNA ZEMLJA.
TAKO JE DOBRA VILA Z RADUHE POPLAČALA HČERINO LJUBEZEN DO ZAKLETEGA OČETA.
ZA KONEC PA NAMIG O PRAVLJICI, V KATERI POLEG ZMAJA NASTOPAJO ŽOGICA, DEDEK IN BABICA Z BOBNOM IN LAJNO. NAMIG O PRAVLJICI, KI SE JE SAMA NIKOLI NE NAVELIČAM. VEŠ O KATERI PRAVLJICI JE GOVORA? ODGOVOR NAJDEŠ TU.
Z MOJIM ZMAJČKOM TI POŠILJAVA POZDRAVČEK NA DALJAVO,
UČITELJICA MAJDA
Majda, tvoj zmajček me je čisto očaral - pravljično je lep!
OdgovoriIzbrišiMisliš zmajčica - je namreč deklica ;-)
IzbrišiSem ji povedala in je čisto navdušena, tako kot jaz :-)
Prijazno sredo ti želim, Majda