ŽIVALI POZIMI

 

ŽIVALI POZIMI

SNEG JE PREKRIL POKRAJINO IN TEMPERATURE SO SE SPUSTILE POD LEDIŠČE. PRIŠEL JE ZIMSKI DEL LETA, KI JE SICER LEP, A ZA ŽIVALI ZELO NEUGODEN.

VENDAR SO ŽIVALI PRILAGODLJIVE IN SO SE ŽE PRIPRAVILE NA ZIMO, KI JO PREŽIVLJAJO VSAKA PO SVOJE. IN KAKO ŽIVALI, KI JIH OD POMLADI DO JESENI SREČUJEMO NA VRTOVIH, PREŽIVIJO ZIMO? KJE SO, KAJ POČNO?

VEČINA ŽIVALI NE MORE URAVNAVATI SVOJE TELESNE TEMPERATURE, IN KER JE TA ODVISNA OD TOPLOTE V OKOLJU, IMAJO NESTALNO TELESNO TEMPERATURO. ZATO JESENI, KO SE JIM TEMPERATURA TELESA DOVOLJ ZNIŽA, NAJPOGOSTEJE KAR OTRPNEJO IN ČAKAJO NA POMLADNO OTOPLITEV. SO PA ŠE DRUGE MOŽNOSTI.

PTICE PRI ISKANJU HRANE ZELO IZNAJDLJIVE, VENDAR JO V ZIMSKEM ČASU TEŽJE NAJDEJO. LJUDJE JIM LAHKO V TAKŠNIH RAZMERAH S KRMLJENJEM POMAGAJO PREBRODITI ZIMO.

V TRGOVINI LAHKO KUPIJO KRMNE POGAČE ALI JIH SAMI PRIPRAVIJO IZ MEŠANICE TOPLJENEGA GOVEJEGA LOJA IN SEMEN. SEMENA SE POLAGAJO V POKRITE KRMILNICE, POSTAVLJENE DOVOLJ VISOKO, DA NISO V DOSEGU DOMAČIH MAČK IN SO VARNE PRED SKOBCEM.

NARAVA POZIMI POČIVA IN MIRUJE IN TUDI DIVJAD POTREBUJE SVOJ MIR, PRESTRAŠENE ŽIVALI PA ZARADI HRUPA BEŽIJO, PRI ČEMER JIH ŠE DODATNO OVIRA VISOK SNEG. DIVJAD PRI ENKRATNEM HITREM POBEGU PORABI VEČ ENERGIJE KOT PRI NORMALNEM GIBANJU V SEDMIH DO DESETIH DNEH. TAKO OSLABELE ŽIVALI POSTANEJO LAŽJI PLEN ALI PA SHIRAJO IN ZBOLIJO.

LOVCI POZIMI REDNO OSKRBUJEJO DIVJAD S KRMO, ZA KAR SO STROKOVNO USPOSOBLJENI. NEPRAVILNO KRMLJENJE V ZIMSKEM ČASU, KOT NA PRIMER Z ENERGETSKO MOČNO KRMO, LAHKO PRIPELJE DO ZAKISANOSTI PREBAVIL ALI CELO POGINA DIVJADI. 

POZIMI PRAVILOMA OTRPNEJO TUDI VSE NAŠE DVOŽIVKE IN PLAZILCI. ZARIJEJO SE V BLATO, SKRIJEJO V GOZDNA TLA IN SKALNE ŠPRANJE.

ALI STE OPAZILI, KAKO SO NEKATERE ŽIVALI ŽE DOBILE DODATNO OZIROMA DEBELEJŠ ODLAKO?

TO PA ZATO, KER SO SE ZAČELE PRIPRAVLJATI NA ZIMO IN HLADNEJŠE DNEVE.

VEČINA SI JE ŽE NAŠLA SVOJE BRLOGE IN TUDI PRIPRAVILA NEKAJ ZALOG HRANE ZA DOLGE ZIMSKE MESECE.

SESALCI SE NA ZIMO PRIPRAVLJAJO TUDI TAKO, DA SE V JESENSKEM IZOBILJU OBILNO HRANIJO. NAKOPIČENA TOLŠČA JIM OMOGOČA V HLADNIH DNEH VZDRŽEVATI TELESNO TOPLOTO IN AKTIVNOST. MNOGE ŽIVALI TEDAJ ZGUBIJO STRAH PRED LJUDMI IN PRIHAJAJO K NAŠIM BIVALIŠČEM, KJER STIKAJO ZA HRANO.

DRUGAČE JE Z JEŽI, NETOPIRJI, PODLESKI IN POLHI – NAŠI ZNANCI Z VRTOV ZIMO ZELO TRDNO PRESPIJO. ZLASTI POLHI SO VELIKI ZASPANCI, SAJ SPIJO VEČ KOT ŠEST MESECEV. Z DEBELO ZALOGO PODKOŽNE MAŠČOBE SE ZAVLEČEJO V DREVESNA DUPLA, V LUKNJE MED SKALAMI IN KORENINAMI, VČASIH CELO NA PODSTREHE HIŠ. ZVIJEJO SE V KLOBČIČ, POKRIJEJO SE S KOŠATIM REPOM IN ZASPIJO. TEMPERATURA SE JIM MOČNO ZNIŽA, TELESNE FUNKCIJE SE ZMANJŠAJO NA MINIMUM IN TAKEGA POLHA NI MOGOČE PREBUDITI. REKA »DEBEL KOT POLH« IN »SPI KOT POLH« KAR DRŽITA.

VELIKO LJUDI MISLI, DA MEDVED ZIMO PRESPI, A TO NE DRŽI. MEDVED LE DREMLJE OZIROMA ZASPI LE V NAJVEČJEM MRAZU. MED MIROVANJEM MEDVEDOM SRCE DELA POČASNEJE, TELESNA TEMPERATURA PA SE MU ZMANJŠA LE ZA DVE STOPINJ CELZIJA. TO PA NI GLOBOKO ZIMSKO SPANJE! VČASIH TUDI ZA KRAJŠI ČAS ZAPUSTI LEŽIŠČE. 

MEDVEDI IN VEVERICE NIMAJO PRAVEGA ZIMSKEGA SPANJA, KRAJŠA OBDOBJA LE PREDREMAJO V SVOJEM BRLOGU IN GNEZDU.

VEČINA ŽIVALI, KI JIH VIDEVAMO NA VRTU, JE TUDI POZIMI TUKAJ, LE SKRILE SO SE. KO BO KONEC ZIME, NAS BODO SPET RAZVESELJEVALE, NEKATERE PA, VČASIH, TUDI JEZILE.

MORDA TE ZANIMA, KAJ PA POČNEJO ŽIVALI V ŽIVALSKEM VRTU? VABLJENI, DA IZVEŠ TUKAJ.

 

UČITELJICA DRAGICA