ČMRLJ
SI BIL/A DANES ŽE KAJ NA SPREHODU ?KER SPREHOD JE ZELO KORISTNO IZKORIŠČEN ČAS.
NE SAMO, DA SE RAZGIBAMO IN NADIHAMO SVEŽEGA ZRAKA, TUDI Z OPAZOVANJEM NARAVE SE SPROSTIMO IN MARSIKAJ NOVEGA NAUČIMO.
RAZNOVRSTNE CVETLICE IN NA CVETLICAH RAZLIČNE ŽUŽELKE OPRAVLJAJO ZELO POMEMBNO DELO - OPRAŠUJEJO.
UČITELJICA TANJA JE DANES S TABO DELILA IDEJO KAKO IZDELATI ČMRLJA IZ VOLNE. JAZ PA BI VAM TEGA PRIKUPNEGA " BUMBARČKA " PREDSTAVILA KOT ZELO POMEMBNO ŽUŽELKO PRI OHRANJANJU NARAVE.
V ČASOPISU DELO SEM NAŠLA ČLANEK O GOSPODU, KI SE Z VSEM SRCEM POSVEČA ČMRLJEM. TO JE GOSPOD JANEZ GRAD IN ČMRLJE OPISUJE TAKOLE:
" Življenje čmrljev je kratko; eno samo leto jim je namenjeno.
Prve matice – te edine iz čmrlje družine, ki jo sicer sestavljajo še delavke in samčki, preživijo zimo – priletijo v panje že februarja, ko jih po večmesečnem spanju v gozdnih tleh zbudi prvi topel spomladanski veter. A ker temperature tako zgodaj v tem letnem času še zelo nihajo, je to obdobje zanje zelo nevarno. Noči so mrzle, zato panje vsak večer odnesem v klet, zaprem luknjice, da moje dame iz njih ne uidejo, in jih zjutraj spet znesem na vrt. Če se jim čez dan slabo godi, če je torej mrzlo, slabo vreme in si ne morejo same nabrati hrane, jih zvečer še nahranim s sladkorno raztopino, včasih pa jim za priboljšek privoščim še malo akacijevega medu.
Čmrlji so izredno pomembni opraševalci. Ker imajo daljši rilček kot čebele, so nepogrešljivi za razmnoževanje rastlin z dolgimi vratovi, sviščev, zvončnic ..., in rastlin v divjini, tudi v visokih gorah, kjer čebel ni več. V Himalaji jih najdemo celo na 5000 metrih nadmorske višine.
S čmrlji je ravno tako kot s čebelami; če bi izumrli, kmalu tudi za ljudi ne bi bilo več življenja. Vse bi nehalo cveteti, ohranile bi se le še kakšne praproti pa vetrocvetke, med žitom na primer pšenica. Jabolk, hrušk, drugega sadja, ničesar več ne bi bilo.
Čmrlji so izredno pomembni opraševalci. Ker imajo daljši rilček kot čebele, so nepogrešljivi za razmnoževanje rastlin z dolgimi vratovi, sviščev, zvončnic ..., in rastlin v divjini, tudi v visokih gorah, kjer čebel ni več. V Himalaji jih najdemo celo na 5000 metrih nadmorske višine.
S čmrlji je ravno tako kot s čebelami; če bi izumrli, kmalu tudi za ljudi ne bi bilo več življenja. Vse bi nehalo cveteti, ohranile bi se le še kakšne praproti pa vetrocvetke, med žitom na primer pšenica. Jabolk, hrušk, drugega sadja, ničesar več ne bi bilo.
Ko sem bil mlad, so bili čmrlji zanimivi samo za otroke. Nobene nevarnosti ni bilo, da bi izumrli. Danes pa lahko po dolgem in počez prečešeš tale travnik, pa ne boš našel na njem nobenega gnezda.
S težko mehanizacijo, preveč gnojili in večkratno košnjo smo naredili veliko škodo. Že če na primer premaknemo samo eno bilko na gnezdu, bo čmrlj težko našel pot nazaj vanj. Če pa razdremo celo gnezdo, je skoraj nemogoče, da bi se vrnil; in če je to matica, ki bi še morala izleči jajčeca, je uničena cela družina."
TUDI PRI NAS DOMA SMO ŽELELI PRISPEVATI K OHRANITVI TE POMEMBNE ŽUŽELKE.
PRIPRAVILI SMO JIM BIVALIŠČE.
 |
| DOMOVANJE ČMRLJEV |
 |
| ČEBELNJAK IN ČEBELICA MAJA |
MATICO SMO NATO ODNESLI V NOV DOM. ČMRLJI SEDAJ DELJO DRUŽBO ČEBELAM.
 |
| " ŽELIM NA CVETLICE " |
TO JE BILO NEKAJ UTRINKOV ŽIVLJENJA ČMRLJEV...
ZA BRALNO HIŠKO LAHKO PREBEREŠ ZGODBICO O ČMRLJU BRUNDKU.
BODITE FAJN IN RADI SE IMEJTE !
KRISTINA
Kristina, veliko novega in zanimivega sem izvedela o čmrljih,....
OdgovoriIzbrišiHvala, lep dan ti želim.
Tanja
Komaj čakam, da zacvetijo kiviji - takrat bo naš dom obkrožen s samimi Brundki. Včasih sedem pod drevo in se prepustim brundanju - tu in tam , ko pride na obisk kakšen čmrlj s posebno nizkim glasom pa me v mislih odnese na zobozdravniški stol, kar hitro odmislim ;-)
OdgovoriIzbrišiČudovit članek, hvala za delitev, Majda