PRAVLJICA MEDVED LOJZE
PRAVLJICA MEDVED LOJZE
POZDRAVLJENI.
KO
SO DNEVI KRATKI IN TUROBNO VREME, JE VELIKO ČASA ZA BRANJE. VSEENO POJDITE NA
ZRAK. UŽIVAJTE V SNEGU. NARAVA JE BILA Z NJIM LETOS ŽE ZELO RADODARNA.
KOT SEM ŽE UVODOMA OMENILA, SO DOLGI VEČERI, KOT NALAŠČ, PRIMERNI ZA PREBIRANJE ZGODB.
DANES
SEM ZA VAS PRIPRAVILA ZGODBO, KI SEM SI JO SAMA IZMISLILA.
LAHKO
JO BOŠ PREBRAL SAM
MEDVED LOJZE
NA TRAVNIKU OB ROBU GOZDA JE VAŠKI ČEBELAR POSTAVIL VELIK ČEBELNJAK. V TEM ČEBELNJAKU SO V MIRU ŽIVELE ČEBELJE DRUŽINE.V VSAKEM PANJU JE BILA ENA DRUŽINA S KRALJICO MATICO IN ROJEM ČEBEL, KI SO IMELE TOČNO DOLOČENO MESTO IN OPRAVILO V PANJU. ČEBELE DELAVKE SO V PANJ NEUTRUDNO PRINAŠALE NEKTAR, KI SO GA POTEM ČEBELE V PANJU SPREMENILE V MED. MED SO SHRANILE V SATOVJE ZA HRANO V ČASU, KO NA TRAVNIKIH NE BO VEČ PAŠE.VSI SO BILI SREČNI. DAN JE BIL ENAK DNEVU. VSE JE BILO PREDVIDLJIVO. V BLIŽNJEM GOZDU JE LOMASTIL VELIK MEDVED. IME MU JE BILO LOJZE. VSI SO SE GA BALI.
NEKEGA DNE SE JE MEDVED LOJZE ODLOČIL, DA
BO OBISKAL ČEBELE NA TRAVNIKU. BLIŽALA SE JE ZIMA IN BIL JE ZELO LAČEN.
PRIHLAČAL JE DO ČEBELNJAKA. BREZ DOVOLJENJA SI JE HOTEL POSTREČI Z MEDOM. TO JE
ČEBELE ZELO RAZJEZILO. VSE ČEBELE SO GA NAPADLE NAENKRAT. KLJUB TEMU, DA JE
IMEL MEDVED LOJZE DOLGO DLAKO, JE VSEENO VELIKO ČEBEL OPIKALO NESRAMNEGA
MEDVEDA. V BOLEČINAH JE ZBEŽAL NAZAJ V GOZD.
V NJEGOVI DLAKI JE BILA SKRITA ČEBELICA ŠTEFKA. TRESLO IN PREMETAVALO JO JE, DOKLER SE MEDVED LOJZE NI USTAVIL IN SE USEDEL NA DREVESNI PANJ SREDI GOZDA. PRAV MILO JE ZAJOKAL, DA SE JE ČEBELICI ŠTEFKI ZASMILIL V DNO DUŠE. SPLEZALA JE DO MEDVEDOVEGA UŠESA IN MU ZAČELA PETI LEPO PESMICO. KO SE JE MEDVED LOJZE UMIRIL IN NEHAL JOKATI, STA SE ZAČELA POGOVARJATI.
ČEBELICA ŠTEFKA GA JE VPRAŠALA:«ZAKAJ SI
PRIŠEL V ČEBELNJAK IN NAM RAZDEJAL NAŠE DOMOVANJE?«
MEDVED JI JE ODGOVORIL:«MUDILO SE MI JE IN
ZELO SEM BIL LAČEN.«
KAR NEKAJ ČASA STA SE POGOVARJALA, KO JE MIMO PRISKAKLJALA VEVERICA MICA.
STOPILA JE PRED MEDVEDA LOJZETA IN SE PRITOŽILA: »TUDI LESKOVE, KOSTANJEVE IN BUKOVE VEJE SI POLOMIL, DA KOMAJ NAJDEM KAJ ZA POD ZOB.«
MEDVED LOJZE SE JE BRANIL: »ČE SEM PA LAČEN,
VELIK IN NERODEN.«
POGOVORU SE JE KMALU PRIDRUŽILA ŠOJA ROZI,
KI V TEM GOZDU VSE VIDI IN VSE VE: »MEDVED LOJZE, TI SI NAJVEČJA ZGAGA V TEM
GOZDU. VELIKO STVARI POLOMIŠ ALI PA PODEREŠ. KAR PA JE ŠE HUJE, VSE ŽIVALI V
GOZDU USTRAHUJEŠ, DA SE TE BOJIJO.«
KO JE MEDVED LOJZE SLIŠAL VSE TE
PRIPOMBE, JE HOTEL ŽIVALI PREPRIČATI V
TO, DA SI ON TO LAHKO DOVOLI, KER JE NAJVEČJI IN NAJMOČNEJŠI V GOZDU.
MIMO JE PRILETELA TUDI PAMETNA SOVA MICI:
»ŽE RES, DA SI NAJVEČJI IN NAJMOČNEJŠI, VENDAR BI TE LASTNOSTI LAHKO IZKORISTIL
DRUGAČE. LAHKO BI BIL BOLJ PRIJAZEN. POMAGAL BI LAHKO MANJŠIM IN ŠIBKEJŠIM.
LAHKO BI BIL BOLJ PAZLJIV IN NE BI VSEGA POLOMIL. VSI VEMO, DA SI V BISTVU MEHAK IN PRIJAZEN MEDO IN ZNAŠ BITI
DOBER IN PRIJAZEN PREBIVALEC GOZDA.«
MEDVED LOJZE SE JE NAD TEM ZELO ZAMISLIL:
»SOVA MICI IMA PRAV. POTRUDIL SE BOM. VEM, DA MI BO USPELO!«
MEDVED LOJZE SE JE RES ZELO TRUDIL. PO GOZDU NI VEČ BREZGLAVO DIRJAL IN VPIL. POMAGAL JE PRESTRAŠENIM ŽIVALIM, DA SE NISO VEČ BALE. TRUDIL SE JE BITI PRIJAZEN DO VSEH ŽIVALI V GOZDU. PRIJAZNO JIH JE POZDRAVLJAL IN SE Z NJIMI VLJUDNO POGOVARJAL. NA GOZDNE PREBIVALCE SE NI VEČ DRL.ČEBELE V PANJU JE PRIJAZNO PROSIL ZA NEKAJ SLADKEGA MEDU.
V GOZDU JE POSTALO NAENKRAT ZELO MIRNO. TO SO OPAZILE VSE ŽIVALI. BILE SO ZELO VESELE IN PONOSNE NA MEDVEDA LOJZETA.
ŠOJA ROZI JE VSE ŽIVALI SKLICALA NA GOZDNI
JASI IN NAZNANILA: »VSE VAS LEPO POZDRAVLJAM NA TEM ZBORU. SKLICALA SEM VAS, DA
VAM POVEM, DA SE JE MEDVED LOJZE RES ZELO POBOLJŠAL, KAR PA STE VERJETNO
OPAZILI TUDI VSI NAVZOČI. ZDI SE MI PRAV, DA GE ZA TA TRUD TUDI NAGRADIMO.«
VSE ŽIVALI SO SE STRINJALE, NEKATERE SO SE
CELO OGLASILE.
»KER NAS JE PRIJAZNO PROSIL ZA MED, GA JE
DOBIL KOLIKOR GA JE HOTEL,« JE POVEDALA ČEBELICA ŠTEFKA.
»KER NI VEČ POLOMLJENIH VEJ, SEM LAŽE NAŠLA
OREŠČKE, PA ŠE ZA VSE DRUGE JIH JE BILO DOVOLJ,« JE PRIPOMNILA VEVERICA MICA.
»RES JE PRAVI MIR V GOZDU,« JE PRITRDILA
SOVA MICI.
ŽIVALI SO TUHTALE IN ZBIRALE PREDLOGE ZA MEDVEDOVO NAGRADO. IDEJ JE BILO VELIKO. SKUPAJ SO SE ODLOČILE, DA SI MEDVED LOJZE ZA SVOJ TRUD IN OBNAŠANJE ZASLUŽI ZLATO MEDALJO. MEDALJO SO IZDELALE ČEBELE, KER SO V TEM NAJBOLJ SPRETNE. MEDVEDU LOJZETU JE MEDALJO IZROČILA SOVA MICI V PRISOTNOSTI VSEH PREBIVALCEV TISTEGA GOZDA NEKO PRIJETNO SONČNO NEDELJO NA GOZDNI JASI.
MEDVED LOJZE JE BIL NAGRADE ZELO VESEL. S PONOSOM JE NOSIL TO MEDALJO PO GOZDU VSE DOKLER, NI ZAPADEL PRVI SNEG. TAKRAT JO JE POSPRAVIL NA POLICO NAD KAMINOM V SVOJEM BRLOGU IN SE ODPRAVIL NA DOLGO ZIMSKO SPANJE.
LAHKO PA JI TUDI PRISLUHNEŠ.
Pa ti si prava mojstrica pisanja in pripovedovanja. Zakaj ne poskusiš narediti še več takšnih zgodbic in narediti korak še naprej. Srečno, Mojca
OdgovoriIzbrišiOdlično, Angelika. Tvoja zgodbica me je zelo navdušila,..
OdgovoriIzbriši