BOŽIČ NEKOČ

 

BOŽIČ NEKOČ

ČE ŽELIMO RAZUMETI, ZAKAJ IN KAKO SMO LJUDJE NEKOČ PRAZNOVALI BOŽIČ, JE POTREBNO OMENITI, DA BOŽIČ SOVPADA S STAROPOGANSKIM PRAZNIKOM, »ZIMSKIM KRESOM«. NAVADA IZVIRA IZ PRAZNOVANJA ZIMSKEGA SONČNEGA OBRATA (ZIMSKEGA SOLSTICIJA). KER SE JE TAKRAT DAN PRIČEL DALJŠATI, SO MNOGA LJUDSTVA SLAVILA ZMAGO »DOBREGA NAD ZLIM« OZIROMA »SONCA NAD TEMO«. LJUDSTVA SO TAKRAT KURILA KOSE LESA, POČASTILI PA SO TUDI ČOKA, HIŠNEGA BOGA, KI SO MU DAROVALI VINO IN HRANO. IZ TEGA OBDOBJA SE JE VSE DO DANES OHRANILO TUDI KOLEDOVANJE, KI JE OHRANILO SVOJ POMEN ZLASTI NA PODEŽELJU. LJUDJE SE ZBEREJO IN OB PREPEVANJU PESMI (KOLEDNIC) OBIŠČEJO DOMOVE, DOMAČINI PA JIH V ZAHVALO OBDARIJO.

ŠEGA, DA MORA V SVETI NOČI V VSAKI HIŠI GORETI VSAJ ENA LUČ, JE ŠE DANES ŽIVA. LAHKO JE TO PRASTARI SPOMIN NA KRESNI OGENJ, ALI PA JE TO MORDA LUČ TOLAŽBA RAJNIM, KI SO V STARIH ČASIH PRIHAJALI NA OBISK NA STARE DOMOVE Z ŽELJO PO TOPLOTI IN SVETLOBI. NA MIZI JIH JE ČAKALA DOBRODOŠLICA.

PRIBLIŽNO DVA DNI PRED BOŽIČEM SO GOSPODINJE SPEKLE OREHOVE POTICE, NEMALOKRAT TUDI MAKOVE ALI PEHTRANOVE POTICE, LOTILE PA SO SE TUDI PRIPRAVE MEDENJAKOV IN BOŽIČNEGA KRUHA – POPRTNIKA.

GOSPODARJI SO SE ODPRAVILI V GOZD PO DREVESCA…PRAZNOVANJE BOŽIČA JE NEKOČ POTEKALO NA PRECEJ SKROMNEJŠI NAČIN, KOT POTEKA DANES. NA SVETI VEČER SO SE DRUŽINE ZBRALE, POSTAVILE JASLICE, IZDELANE IZ PAPIRJA, SKUPAJ OKRASILE DREVESCE, NA KATERO SO OBESILI DOMAČE KEKSE, BOMBONE, OREHE IN DROBNA JABOLKA, PRIŽGALI SO SVEČKE, POKLEKNILI IN MOLILI.

MNOGE DRUŽINE SO SE ZVEČER ODPRAVILE »OKROG VOGLA«. MED MOLITVIJO ROŽNEGA VENCA SO BLAGOSLOVILI HIŠO, IZBO, KLET, HLEV IN SVINJAK.

DRUŽINE SO SE ODPRAVILE TUDI K POLNOČNICI, KAMOR SO NESLE TUDI BOŽIČNI KRUHEK. PRI TEM SO SE PRAZNIČNO OBLEKLI, VZELI BAKLE, NAMOČENE V SMOLO IN SE ODPRAVILI NA POT, KJER SO PREPEVALI BOŽIČNE PESMI, OTROCI PA SO SE POGOSTO ZABAVALI V SNEGU. PRI POLNOČNICAH SE JE ZBIRALA CELA VAS.

NA BOŽIČNO JUTRO SO KRUH RAZREZALI IN GA PONUDILI VSEM DOMAČIM ŽIVALIM, ODPRAVILI PA SO SE TUDI K MAŠI. BOŽIČNI ZAJTRK STA SESTAVLJALA ČAJ IN POTICA, ZA KOSILO PA SO GOSPODINJE POSTREGLE GOVEJO JUHO, MESO (OBIČAJNO PEČENKO), ZELJNATO SOLATO IN »TENSTEN KROMPIR«. VEČERJO SO SESTAVLJALI KRUH, MESO IN POTICA. NA DAN SVETEGA ŠTEFANA SO DRUŽINE OBISKALE SORODNIKE IN PRIJATELJE, PRI ČEMER SO SI VOŠČILI IN DRUG DRUGEMU ZAUPALI, KAKO SO PREŽIVELI BOŽIČ.

NA BOŽIČNI DAN JE PO STARI SLOVENSKI TRADICIJI MIZA TAKO POLNA, DA NANJO NE SPRAVIŠ NITI KOZARCA. NEKOČ JE VELJALO, DA JE TAKOJ PO POLNOČI DOBRO DATI POD ZOB VSAJ KAKŠNO KLOBASO, NAREJENO DOMA ALI PRI SOSEDU NA KOLINAH. 

SLOVENSKA POTICA VSEH

SLADIC KRALJICA

POTICA JE PECIVO, KI JO POZNAJO PO CELEM SVETU IN TO PREDVSEM PO ZASLUGI SLOVENSKIH IZSELJENCEV. ORIGINALNA POTICA JE SAMO Z OREHOVIM NADEVOM, ČEPRAV OBSTAJA KOPICA DRUGIH VARIACIJ (PEHTRANOVA, OCVIRKOVA, MEDENA POTICA ...). OREHOVI POTICI PRAVIJO TUDI "AMBASADORKA SLOVENIJE". IN ŠE ZANIMIVOST: KER BESEDA "POTICA" IZVIRA IZ PREKMURSKEGA NAREČJA, SO ŽELELI SLAVISTI UVELJAVITI VSESLOVENSKO KNJIŽNO IME "POGAČA". S TEM SO POTICI NAREDILI ŠE VEČ REKLAME, BESEDA PA SE JE ŠE BOLJ UTRDILA.

NE GLEDE NA VSE PA JE ČAROBNEMU BOŽIČNEMU ČASU SKUPNO ENO – DA SE PO CELOLETNEM HITENJU VSAJ MALO UMIRIMO, SI VZAMEMO ČAS ZA NAJBLIŽJE IN ZADNJI MESEC V LETU PREŽIVIMO VESELO, S POSEBNIM ŽAROM V OČEH, TER SE ZNOVA ZAVEMO, DA NAM JE TUDI POZIMI LAHKO ZELO, ZELO PRIJETNO.

 

PRIJETNE DECEMBERSKE PRAZNIČNE DNI!

PA NE POZABI NA KAKŠNO LEPO PRAVLJICO. KAR NEKAJ JIH JE NA NAŠEM BLOGU.

UČITELJICA DRAGICA